Ljubljana, 18. marec 2011 – Na šesti konferenci Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja (KzP) smo izpostavili pogovor o povezavah med ustvarjalnostjo, inovativnim posameznikom in uspešno družbo. Iz globalne krize, ki je prizadela podjetja in države, nas do novih rešitev in uspešne družbe lahko vodijo neprestano prilagajanje, ustvarjanje in učenje, pri čemer morajo biti v ospredju organizacijska kultura, etične vrednote ter vrednost človeškega kapitala. Če verjamemo Robertu Fulghmunu, ki pravi, da se je vse, kar je moral vedeti, naučil v vrtcu, potem na ustvarjalnost, sistematičnosti in inovativnost posameznikov močno vpliva prav vzgojno-izobraževalni proces. 

Državna sekretarka z Ministrstva za šolstvo in šport Alenka Kovšca je v pozdravnem govoru poudarila, da kriteriji za kakovost postajajo višji in da bi moralo investiranje v kakovost postati osrednja tema v vzgoji in izobraževanju. Izpostavila je tudi vprašanje, ali dovolj spodbujamo otroke k temu, da so ustvarjalni in inovativni, in ali imajo dovolj priložnosti za ustvarjalno razmišljanje.

V uvodnem prispevku smo poslušali Iva Boscarola, direktorja uspešnega podjetja Pipistrel d.o.o., ki pravi, da »ovire obstajajo samo v glavah«. Prav te besede potrjujejo, da dolgoročen uspeh zagotavljajo znanje, inovativnost, spodbujanje, razvijanje in motiviranje sodelavcev.
Med drugim je tudi poudaril, da mora šola med učenci ustvarjati tekmovalnost, da je še vedno premalo prenosa dobrih praks v učne načrte in da so (pre)visoko postavljeni cilji v pogojih globalne konkurence edina možnost za uspeh!

V nadaljevanju je Robert Kržišnikiz podjetja Humus, d.o.o. spregovoril, da k razvijanju ustvarjalnosti s svojim delovanjem veliko prispevamo tudi starši, ki se moramo pri vzpostavljanju dialoga z otrokom znati povezati v iskreno, enakovredno, odprto komunikacijo, v kateri se bomo slišali, razumeli in spoštovali. Torej, čas je za spremembe največkrat slišanih fraz: »Kakšen pa si? Kaj bodo pa drugi rekli, če boš tak hodil naokrog?«

Če bomo otrokovo radovednost spodbujali tako starši kot učitelji, je otrok na dobri poti, da zraste, po besedah Vida Pečjaka, iz malega radovedneža v velikega inovatorja. Prav zato je osrednja tema letošnje konference predstavitev različnih pristopov pri spodbujanju ustvarjalnosti in inovativnosti. V nadaljevanju nekaj utrinkov s predstavitev vzgojno-izobraževalnih zavodov.

 
Če se kdo vpraša, ali se prvi koraki v podjetništvo res začnejo že v vrtcu, so v Vrtcu Lendava v to trdno prepričani. Blanka Gerič in Tina Hozjan sta predstavili, kako v Vrtcu Lendava z ustvarjalnostjo in inovativnostjo prehajajo iz učečega se okolja v misleče okolje. Temu ustrezno prilagajajo metode dela ter pristope in med drugim pri otrocih razvijajo podjetniško miselnost.

Barbara Ažman


Irena Naglič 

Barbara Ažman in Irena Naglič iz osnovne šole Davorina Jenka, Cerklje na Gorenjskem sta predstavili evalvacijo načrtovanja in učinkov pedagoškega dela v vrtcu. Evalvacija ima pomembno vlogo ne le pri pregledu ustreznosti samega dela vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice v skupini otrok, ampak tudi pri spremljanju zastavljenih ciljev v skupini in pri posamezniku. Služi kot merilo za kakovost dela tako v skupini in vrtcu kot celoti in kot eden od pripomočkov za spremljanje otrokovega razvoja.

Mateja Maretič z učenci iz osnovne šole Dušana Muniha, Most na Soči so udeležencem prikazali, kako se v šoli učijo demokracije in kako potekajo volitve predsednika šolske skupnosti. Tako se učenci že v šolskem okolju spoznajo s pomembnejšimi življenjskimi vrednotami, kot so spoštovanje, svoboda, enakost, solidarnost in sprejemanje drugačnosti.

Branka Langerholc in dijaki Srednje zdravstvene šole Ljubljana so skupaj predstavili projekt »Prostovoljno socialno delo«, v katerega je že enajsto leto vključenih veliko dijakov. S pomočjo prostovoljstva so v šoli ustvarili pristop za spodbujanje vrednot pri srednješolcih. Zavedajo se, da je prostovoljstvo veriga sreče.

Milena Vidovič iz osnovne šole Rodica pravi, da je moč sodelovanja v procesih ustvarjalnosti in inovativnosti. Projektne dejavnosti na šolah so način iskanja novih učnih priložnosti, razvoja pedagoške prakse, spodbujanja ustvarjalnosti in izražanja iniciativ udeležencev, saj jih aktivirajo, motivirajo, združujejo in povezujejo. Nove izkušnje in znanje tako inovirajo vzgojno-izobraževalno prakso.

Jeremy Hibbins, British International School of Ljubljana je na koncu izzval udeležence k razmisleku, kako lahko izobraževalni proces pripravi to digitalno generacijo na novodobne preizkušnje in izzive 21. stoletja. V zadnjih petdesetih letih se je v življenju otrok spremenilo vse, kar se sploh je lahko; skoraj do meja neprepoznavnega. Zagovarja, da modeli spominskega pomnjenja iz učbenikov, ki so jih uporabljale prejšnje generacije (z različnimi učinki), te generacije preprosto ne bodo opremile z veščinami, ki jih potrebujejo.

Na konferenci smo skupaj z gospodom Boscarolom donirali Fundaciji Vrabček upanja sredstva za aktivnosti v podporo delovanja oddelka za invalidno mladino Stara gora.
Na fotografiji z leve proti desni: Sonja Zavrl, direktorica SIQ področja Izobraževanje; Ivo Boscarol, direktor podjetja Pipistrel d.o.o. in Darja Peršolja, predsednica uprave fundacije Vrabček upanja.

Referati in razprave izkušenih uglednih gostov ter primeri iz prakse vrtcev in šol dokazujejo, da se tudi v slovenskem prostoru v ospredje postavlja kultura sodelovanja in povezovanja, ki je temelj varnega in spodbudnega okolja, v katerem posamezniki in skupine lahko dosegajo odlične rezultate. Verjamemo pa, da so predstavljeni primeri le eden od kamenčkov v mozaiku uspešne družbe, ki ji je ustvarjalen in inovativen posameznik pomemben cilj.

Sonja Zavrl,
direktorica področja Izobraževanje, SIQ