Ljubljana, 16. marec 2012 - Kakšna je naša moč besede, kako se spopadamo s krilatico, da se »itak nič ne da«, katere vzvode uporabljamo, ko motiviramo sodelavce, kako ustvarjamo ugodno oddelčno klimo, kako znamo in zmoremo biti objektivni, kaj ugotavljajo zunanji presojevalci sistemov vodenja kakovosti, ko se srečujejo z ugotavljanjem priložnosti za izboljšave v slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodih ter kaj pomeni držati besedo v timu vrhunskih športnikov, so bile teme letošnje konference KAKOVOST ZA PRIHODNOST VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA, ki je nosila naslov KAKOVOST GRADIMO LJUDJE. Pripravili smo jo v sodelovanju z vzgojitelji, učitelji, ravnatelji in direktorji vrtcev, šol in drugih organizacij ter priznanimi strokovnjaki različnih področij.       

Državna sekretarka Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Mojca Škrinjar je poudarila pomen zavedanja o uvajanju nenehnih izboljšav ter pohvalila prizadevanja SIQ-ja za vztrajanje na poti uvajanja sistema vodenja kakovosti po modelu KzP v slovenskem vzgojno-izobraževalnem prostoru.

Kako pomembna je moč naše besede, še posebno učiteljeve, smo spoznali ob doživetem nastopu Zdravka Zupančiča, direktorja Šole retorike Z & Z, ki je več kot nazorno prikazal, da brez ustrezne podpore našega glasu, nebesedne govorice telesa in ustreznega kontakta s poslušalci še tako pomembna vsebina lahko izgubi svojo sporočilno vrednost.

Direktor Doma starejših občanov Milan Krajnc je s predstavitvijo lastne prakse na področju sistema vodenja kakovosti udeležencem prikazal, kako je s podporo vodstva, sodelovanjem zaposlenih in uporabo ustreznih vodstvenih orodij mogoče prepričanje, da »se itak nič ne da«, spremeniti v prepričanje, da je vendarle mogoče doseči marsikaj.

Vrtec Ptuj je bil med prvimi zavodi v Sloveniji, ki so uvedli sistem vodenja kakovosti po modelu KzP. Kakšna je bila njihova pot kakovosti, katera vodstvena orodja so bila uporabljena in kakšen je bil pomen sodelovanja zaposlenih pri tem, je udeležencem predstavila ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž.

Vodstva pri motiviranju zaposlenih ob uvajanju sistema vodenja kakovosti uporabljajo različne pristope. Osnovna šola Vojnik je uporabila sistem oblikovanja krožkov kakovosti. Vanje so bili vpeti zaposleni z različnih področij delovanja šole. Kako so krožki delovali ter kako so bili pri svojem delu uspešni in učinkoviti, sta predstavili ravnateljica Osnovne šole Vojnik Majda Rojc in pomočnica ravnateljice na tej šoli Olga Kovač. 

Predstavnica srednjih šol med referenti je bila gospa Maja Klančič iz Srednje zdravstvene šole Ljubljana. Predstavila je, kako v njihovem zavodu pristopajo k doseganju skupnih ciljev in ugodne šolske klime. Trening socialnih veščin, ki ga uspešno izvajajo v obliki tabora za dijake prvih letnikov, so razširili tudi na usposabljanje učiteljev, kar je še dodatno prispevalo k sistematičnosti vzpostavljanja ugodne šolske klime.

Sedina Kalender Smajlović iz Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice se je v svoji predstavitvi posvetila enemu najpomembnejših in hkrati najtežjih elementov poučevanja, ocenjevanju. Predstavila je, kako njihova šola pristopa k zagotavljanju objektivnosti pri kliničnem usposabljanju svojih študentov – primer dobre prakse, zanimiv za vse stopnje vzgojno-izobraževalnega sistema.

Zavodi, ki imajo vzpostavljen sistem vodenja kakovosti po KzP, imajo vsako leto tudi zunanjo presojo sistema vodenja kakovosti. Kaj kažejo ugotovitve zunanjih presojevalcev, katere so priložnosti za izboljšave in na katerih področjih so najpogosteje zaznane, je povedal vodilni presojevalec sistemov vodenja kakovosti in eden snovalcev modela KzP Peter Kunc.

Konferenca se je z močjo besede pričela in z močjo besede tudi končala. Vrhunski alpinist svetovnega formata in pedagog na Osnovni šoli Pirniče Viki Grošelj je udeležencem slikovito predstavil, kaj pomeni držati besedo – v Himalaji. Tema, ki bi morala biti obravnavana v vsakem oddelku našega vzgojno-izobraževalnega sistema, je navdušila občinstvo. Moč dane besede je ob fotografijah s Himalaje pustila sled, ki smo jo udeleženci zagotovo v svojih mislih in srcih ponesli s seboj – morda tudi v svoje delovno okolje.

Zaključek konference je s predstavo Pedagoška konferenca leta 2025 »začinila« gledališka skupina vzgojiteljic Vrtca Ptuj. Projekcija, kaj utegne v vzgojno-izobraževalno prakso prinesti sprememba delovne zakonodaje, ki predvideva podaljševanje delovne dobe, je dodobra nasmejala gledalce. 

 

Sonja Zavrl,
direktorica področja Izobraževanje, SIQ