To je osrednja tema aktualne številke Poročila SIQ, naše sporočilo pa – ko združimo znanje, izkušnje in pogum za inovacije in inovativnost, lahko premikamo meje, tudi meje Evrope. To je pot, ki jo z vami želimo graditi tudi v prihodnje.

V 89. številki Poročila SIQ preberite:

• Moč znanja in inovativnosti v času sprememb
• Spremembe in nadgradnje standardov za sisteme vodenja
• Zahteve za programsko opremo v medicinskih pripomočkih
• Kaj prinaša nov Zakon o informacijski varnosti
• Direktiva o radijski opremi in kibernetska varnost
• Izzivi zahtev za informacijsko varnost v civilnem letalstvu
• Števci električne energije: novosti in spremembe
• Eksplozije gorljivega prahu
• Preskušali smo – kibernetska varnost povezljive polnilne postaje za električna vozila
• Preskušali smo – Bikerguard
• Trije vrhovi, trije dnevi, ena ekipa
• Novice
• Koledar izobraževanj

Vabljeni k branju

The post Izšla je nova številka Poročila SIQ appeared first on SIQ.

Naša strokovna kultura temelji na petih ključnih vrednotah: strokovnost, neodvisnost in nepristranskost, integriteta, pripadnost, inovativnost.

​S strokovnostjo kot osrednjo vrednoto ne gradimo le kakovostnih storitev, temveč tudi zaupanje – znotraj ekipe, na trgu in v širši družbi. Ravno zaradi tega je SIQ že desetletja stabilen, ugleden in iskan partner.

​V 88. številki Poročila SIQ preberite:

• Strokovnost – vrednota, ki prinaša rezultate
• Imenovanje za ocenjevanje skladnosti po nacionalnih železniških tehničnih predpisih
• Razvoj merilnega postopka za kalibracijo referenčnih kondenzatorjev
• Zahteve protieksplozijske zaščite na področju vodikovih tehnologij
• Akt o umetni inteligenci in medicinski pripomočki
• Kompetence za varno in inteligentno prihodnost
• Trajnostno poročanje in verifikacija emisij kot ključ do zanesljivosti podatkov
• Preskušali smo — nevrokirurški robot RONNA G6
• Preskušali smo — visokozmogljive DC-polnilne postaje
• SIQ osebno — Branko Lamovšek – sodelavec leta 2024
• SIQ osebno — Nataša Kavčič – sodelavka leta 2024
• SIQ organiziral 37. Generalno skupščino IQNET
• Koledar izobraževanj

Odkrijte, kako strokovnost v praksi oblikuje naše delo, storitve in odnose.

The post [Poročilo SIQ] Strokovnost – vrednota, ki prinaša rezultate appeared first on SIQ.

V jubilejni številki preberite vse o prehojeni poti SIQ-ja in naših dejavnostih skozi 60 let delovanja.

Vabljeni k branju!

The post Jubilejna številka SIQ poročila – Prvih šestdeset let instituta appeared first on SIQ.

Direktiva glede poročanja o trajnostnosti (CSRD – Corporate Sustainability Reporting Directive) zahteva od organizacij, da v letnih trajnostnih poročilih razkrivajo pomembne informacije o vplivu na okolje, družbo in o upravljanju. Tako morajo od poslovnega leta 2024 (s prvimi poročili v letu 2025) organizacije, ki že poročajo v skladu z direktivo NFRD (Non-financial Reporting Directive, prenesena v zakonodajo RS z ZGD-1), poročati skladno z direktivo CSRD in delegirano uredbo glede standardov poročanja o trajnostnosti (ESRS – European Sustainability Reporting Standards).

V okviru zahtev ESRS E1 Podnebne spremembe organizacije razkrivajo svoj vpliv na podnebne spremembe, prizadevanja za blažitve v skladu s Pariškim sporazumom ter prilagoditev strategije in poslovnega modela za prehod v trajnostno gospodarstvo.

Razkritje E1-6 – Bruto emisije toplogrednih plinov (TGP) v Obsegih 1, 2 in 3 ter skupne emisije TGP zahteva, da organizacije zberejo in predstavijo verodostojne podatke o emisijah v celotni vrednostni verigi v skladu z zahtevami Protokola GHG (Greenhouse Gas Protocol). Standardi Protokola GHG zahtevajo tudi skladnost poročanja v skladu z ISO 14064-1, pri čemer morajo organizacije upoštevati Protokol GHG glede mej poročanja ter uporabe in obdelave podatkov o emisijah za različne obsege emisij v Obsegu 1. Glede na nastop v veljavo predpisa za razkritje ESRS E1-6 so oproščene samo organizacije, ki v zadnjem letu zaposlujejo manj kot 750 zaposlenih.

Prednostna naloga organizacij v letu 2024 je zagotoviti, da bodo opredelile emisije toplogrednih plinov v Obsegih 1, 2 in 3 ter določile z emisijami povezane cilje in celotno podnebno trajnostno strategijo. Organizacije morajo zagotoviti aktivno zniževanje emisij v celotni vrednostni verigi, da bodo dosegle svoje kratkoročne cilje (2025 in 2030). Prav tako bodo morale biti prepričane, da srednjeročni (2040) in dolgoročni (2050) načrti izpolnjujejo pričakovano pot zmanjševanja emisij ogljika s ciljem omejiti dvig globalne temperature pod 1,5 °C.

Z verifikacijo izračuna ogljičnega odtisa si organizacije zagotavljajo natančnost in verodostojnost sporočenih informacij. Verifikacija je neodvisen pregled podatkov, uporabljenih v procesu izračuna, ter ocena skladnosti izračuna in metodologije z zahtevami standardov in smernic na področju TGP. Največkrat uporabljena standarda za izračun sta Protokol GHG in ISO 14064-1, za verifikacijo pa ISO 14064-3. Slednji določa načela in zahteve ter smernice za preverjanje in potrjevanje izjav o TGP. Organizacije z verificiranim izračunom učinkoviteje upravljajo svoj vpliv na okolje in družbo, izboljšujejo svojo trajnostno uspešnost ter izpolnjujejo pričakovanja svojih deležnikov in zahteve regulativnih okvirov.

SIQ poleg izračuna ogljičnega odtisa v skladu s standardi Protokola GHG ter ISO 14064-1 izvaja tudi preverjanje ogljičnega odtisa skladno s standardom ISO 14064-3. Za celovito integracijo ogljičnega odtisa v sistem trajnostnega razvoja izdelamo poročilo o preverjanju ter izdamo mnenje preveritelja o skladnosti izračuna.

The post Ogljični odtis in zahteve standardov o trajnostnem poročanju appeared first on SIQ.

Kar SIQ razlikuje danes, je celovit pogled na regulatorne zahteve in potrebe lokalnega gospodarstva. Namesto zgolj ponujanja posameznih nišnih storitev svojim naročnikom zagotavljamo podporo skozi vse faze ključnih procesov zagotavljanja kakovosti in skladnosti z različnimi zahtevami mednarodnih standardov in zakonodaje. S tem pristopom partnerjem omogočamo doseganje zahtev standardov ter zagotavljanje visoke ravni kakovosti in konkurenčnosti v najširšem smislu.

S tem ne zagotavljamo le certifikatov in potrdil, ampak aktivno sodelujemo pri izboljšavah procesov in sistemov ter nudimo aktivno podporo pri njihovem vzdrževanju. Nenazadnje z nenehnim vlaganjem v znanje skrbimo tudi za razvoj kompetenc in usposobljenost svojih sodelavcev ter osebja naših partnerjev.

Iz vsebine:

• Edinstvenost v celovitosti
• Penetracijski testi na povezljivih napravah
• »Mother of All Breaches« (MOAB)
• Simulacije eksplozij
• Merilna oprema za tehnične preglede vozil, taksimetri in tahografi
• Ogljični odtis in zahteve standardov o trajnostnem poročanju
• Trajnostno poročanje
• Podelili smo – Zahvale za dolgoletno sodelovanje
• SIQ osebno – Bojan Pečavar
• Mednarodni seminar področja Varnost in elektromagnetika
• Sestanek raziskovalcev evropskega projekta RF&MW2 na SIQ
• Posvet o protieksplozijski zaščiti
• Stali smo na strehi Afrike – Kilimandžaru
• Napovednik izobraževanj

Vabljeni k branju!

The post Izšla je 86. številka Poročila SIQ appeared first on SIQ.

Naša prepričanja in pričakovanja so precej ”tradicionalna”, saj smo navajeni na pristno in okusno, a v resnici je tudi prehrana sodobnega časa (v vseh svojih ekstremih estetike, hranljivosti, dostopnosti in potrošnje) danes posledica številnih razvojnih korakov ter vplivov. Izdelki že dolgo dosegajo naklonjenost, ko naslavljajo lokalno, sezonsko, okuse tradicionalnih receptur, dobrodelnost, po drugi strani pa smo s prekomerno potrošnjo in razvadami povzročili tudi enormne količine zavržene hrane in distribucijo sestavin preko celega sveta do našega krožnika.

”Po in v” tako težkem obdobju se prav vsi vključeni v prehransko verigo soočajo s številnimi izzivi. Poleg dogajanja na globalnem nivoju so tu še neštete konkretne tematike s področja trajnostnega razvoja (voda, energenti, odpadki, embalaža, stroški, investicije, dostopnost virov in informacij, nujnost povezovanja, kadri, obsežnost in kompleksnost nove zakonodaje,  zakonodaja v pripravi itd.). Napovedane spremembe sicer vključujejo tudi kakovost in varnost živil, vendar se njun poudarek nekoliko zgubi v poplavi vseh žarišč in nujnosti takojšnjega ukrepanja, pa čeprav gre za osnovno odgovornost vseh (posredno ali neposredno), vključenih v prehransko verigo. Ta odgovornost pa je vse prej kot samoumevna, saj je zelo težko obvladljiva. S tem pa postane trajnostnost lahko tudi vir novih tveganj.

V kmetijstvu na primer inovativnost zajema nove tehnološke postopke z namenom večje pridelave. Ti so usmerjeni v prihranek vode, pridelavo z uporabo manjše količine gnojil, morda dodatek mikronutrientov, in zagotavljajo, da bomo ”z manj pridelali več”. Ne razvijajo nujno ”novih” izdelkov, ampak spreminjajo obstoječe, pri čemer na nek način želijo zaobiti obstoječo zakonodajo, ki je še do nedavnega v EU bila zelo zaprta in temeljila na številnih previdnostnih ukrepih. Seveda ni nič narobe s tem, da želimo biti bolj skrbni, varčni in odgovorni do obilja, ki ga nudi narava. Narobe pa je to, da si jo lastimo. Ko npr. z genskimi tehnologijami posegamo v njeno ”bit” in jo spreminjamo pod naslovom ”nujnosti” ali izboljšanega okusa, ne da bi proučili morebitne kratko- ali dolgoročne posledice ter nova tveganja in porušeno ravnovesje, zelo resno tvegamo tudi obratni scenarij. Tu ne spoštujemo več raznovrstnosti in lepote narave. Tudi kakovosti in varnosti živil ne dajemo več absolutne prioritete, temveč sledimo trenutnim prepričanjem, dosegu naših informacij in znanja.

Kot vključeni v prehransko verigo zato delajmo na skrajno odgovoren način do potrošnika, tudi takrat, ko morda nimamo vseh odgovorov. Ne odstopajmo od naše integritete, zato bodimo poglobljeni pri analiziranju dejstev.

In kaj lahko storimo kot potrošniki? Poskrbimo, da bo naša prehrana izrazito raznolika in enostavna. Morebitna kontaminacija ima namreč za glavnino onesnaževal premo sorazmeren škodljiv vpliv na naše zdravje, čim večja je koncentracija kontaminanta in čim dlje ta kontaminant uživamo.

Želite izvedeti več o storitvah na področju živil? Preberite si tukaj.

The post Bo varna hrana v prihodnje le iluzija? appeared first on SIQ.

Ob nakupu merilnega instrumenta se lahko vedno vprašamo, katerega bi izbrali iz množice možnih na trgu. Tu je pri izbiri pri marsikom velikokrat na prvem mestu najnižja cena, bolj poredko pa, kakšne načine vzdrževanja, naravnavanja in kalibriranja instrument omogoča, da bi ga lahko uporabljali čim dalj časa.

V našem laboratoriju pri nakupu merilne opreme vsekakor igra trajnostni vidik veliko vlogo. Namreč, če lahko instrument sami redno naravnavamo in kalibriramo ter imamo ob tem zagotovljen servis proizvajalca, po možnosti v EU, potem nam to prinaša veliko ugodnosti. Največ pridobimo s tem, ker nam ni treba vedno znova izgubljati časa s prilagoditvijo programske opreme ob zamenjavi merilne opreme. V našem laboratoriju imamo sedaj pripravljenih že več tisoč osnutkov za izvedbo kalibracij in samo predstavljate si lahko, koliko časa se izgubi s prilagoditvijo programske opreme pri zamenjavi merilnega instrumenta. Tudi metrologi so ob uporabi istega tipa merilne opreme na daljši rok bolj uspešni pri svojem delu. Kar nekaj instrumentov smo uporabljali v našem laboratoriju več kot 25 let, nekatere tako stare uporabljamo še danes. To nam uspeva kljub v zadnjem času manj kakovostni izdelavi merilne opreme.

Zelo pomembno se nam zdi, da s tem tudi prispevamo k manjšemu odpadu merilnih instrumentov. Da bi k temu še dodatno prispevali, imamo v SIQ postavljen muzej meroslovne opreme, ki si ga naši obiskovalci z zanimanjem ogledajo. Še posebej je zanimiv mladim, ki so sicer zrasli v dobi pametnih telefonov in aplikacij.

Če pa je merilni instrument že treba zavreči, ga predamo podjetjem, ki se ukvarjajo z reciklažo in iz njih lahko pridobijo razne materiale za ponovno uporabo.

Kot prispevek k trajnosti tudi optimiziramo vse naše procese, tako da se odvijajo v digitalni obliki, po možnosti čim bolj brez uporabe papirja. Tako na področju meroslovja tudi ne morete več dobiti nobenega dokumenta v papirni obliki, ampak samo v elektronski z digitalnim podpisom.

The post Trajnostno meroslovje appeared first on SIQ.

V aktualni številki Poročila SIQ smo se osredotočili na temo trajnostnega razvoja in zbrali premike na temo trajnostnosti, ki so zadnja leta v ospredju na področju naših storitev. Obenem smo želeli predstaviti tudi naša lastna prizadevanja na tem področju.

Tokratna številka poročila je na voljo le v digitalni obliki. Kot boste lahko prebrali, je takšna odločitev del ukrepov za varovanje podnebja – manj papirno poslovanje – ter del ciljev strategije trajnostnega razvoja SIQ, ki jih v tej številki poročila tudi predstavljamo.

V 85. številki Poročila SIQ preberite:

• Cilji strategije trajnostnega razvoja SIQ
• Trajnostno poslovanje s pomočjo mednarodnih standardov
• CSRD spreminja trajnostno poročanje
• Bo varna hrana v prihodnje le iluzija?
• Energetska učinkovitost električnih naprav
• Trajnostno meroslovje
• Trajnostnost v praksi
• Presojali smo — shema EMAS
• SIQ osebno — Blanka Kaker
• Umetnost inteligence na srečanju partnerjev
• Koledar izobraževanj

The post Oktobrska številka Poročila SIQ le v digitalni obliki appeared first on SIQ.

Če pogledamo današnji razvoj in inovacije ter poskusimo predvideti prihodnost, se ne bomo več vozili sami, saj bo avtonomna vožnja hitrejša, cenejša in ekonomsko bolj upravičena. Predpostavlja se, da bo več kot polovica delovnih mest kar na domačem naslovu, s čimer bomo pridobili ogromno prostorskih kapacitet. Namesto tipkanja bomo uporabljali govor ali celo prenos misli na daljavo …

Na SIQ opremljamo svoje laboratorije ter krepimo svoje znanje na vseh področjih. Sodelujemo pri razvoju standardov in metod za preskušanje incertifikacijo proizvodov in storitev. Vse to in še več, da bodo trenutne sanje postale varna realnost.

Več o razvoju storitev na področju preskušanja in certificiranja si lahko preberete v aprilski številki Poročila SIQ:

• Izrazita podpora avtomobilski industriji
• Preskušanje električnih pretvornikov višjih moči po standardu IEC 62377-1
• TSI certifikacija električnega potniškega vlaka v Srbiji
• Akreditirana kalibracija anten
• Kaj organizacijam prinaša preverjanje ogljičnega odtisa?
• Informacijska varnost – pomemben temelj vsake organizacije
• Preskušali smo – robotsko podprta kirurška oprema
• SIQ osebno – Barbara Pogačar
• Letna konferenca presojevalcev sistemov vodenja

Poročilo SIQ 84 (pdf)

The post Izšla je aprilska številka Poročila SIQ appeared first on SIQ.

Poleg stalnega internega razvoja meroslovnih metod v podporo slovenskemu gospodarstvu pri zagotavljanju sledljivosti meritev se ekipa naših raziskovalcev redno prijavlja tudi na mednarodne evropske raziskovalne projekte. Včasih so se z raziskavami na področju meroslovja ukvarjali nacionalni meroslovni instituti (NMI-ji) samostojno, z lastnimi sredstvi in kadri. Kmalu po letu 2000 pa se je rodila ideja o združevanju raziskovalnih moči. Tako je bil prvič leta 2007 razpisan poskusni projekt Evropski meroslovni raziskovalni program (EMRP) iMERA+, kjer je pri raziskavah združilo moči več NMI-jev. Že takrat smo se priključili raziskavam v okviru projekta Moč in energija (Power & Energy), in to zelo uspešno. V sklopu projekta so bili razviti frekvenčno neodvisni koaksialni tokovni soupori, nujno potrebni za meritve kakovosti električne energije. Soupori, izdelani v SIQ, so dosegli najboljše rezultate.

Trenutno jih uporabljajo kar v sedmih državah sveta. Ker je bil poskusni projekt tako uspešen, se je z raziskovalnimi projekti EMRP nadaljevalo tudi v naslednjih petih letih. SIQ je v tem obdobju sodeloval pri sledečih projektih: Pametna omrežja (SmartGrids), Žetev energije (Harvesting), Elektromagnetna karakterizacija materialov za industrijo do mikrovalovnih frekvenc (EMINDA), Kvantni standard za električne meritve na osnovi vzorčenja (Q-Wave), Napredne EMC testne metode v industrijskih okoljih (EMC) in Pametna omrežja II (SmartGrids II). Zaradi uspešnosti programa EMRP je Evropska komisija nadaljevala s sofinanciranjem raziskav na področju meroslovja s sedemletnim programom Evropski meroslovni program za inovacije in raziskave (EMPIR). Tudi znotraj tega programa smo sodelovali pri treh projektih, in sicer Dostopnejša uporaba kvantnih AC napetostnih etalonov (ACQ-PRO), Sledljivost meritev kakovosti električne energije (Trace-PQM) in Razvoj meroslovnih zmogljivosti na RF in mikrovalovnem področju (RF Microwave). Vsi trije projekti so bili razpisani za namen prenosa znanja med laboratoriji in posledično postavitev znanja manjših laboratorijev na višji nivo.

Trenutno poteka v EU sedemletni program raziskovalnih projektov Evropsko partnerstvo za meroslovje (EPM), ki bo po zaključku privedel do vzpostavitve centrov, tako imenovanih Evropskih meroslovnih mrež (EMN), kjer bodo zainteresirani NMI-ji in laboratoriji združevali znanja in zmogljivosti pri nudenju meroslovnih rešitev preko ene vstopne točke vsem zainteresiranim uporabnikom. SIQ je že vključen v center za Pametna omrežja.
Že prvo leto razpisa EPM smo bili uspešni pri prijavah. Tokrat bomo sodelovali pri pripravi meroslovnih izhodišč za standardizacijo, in sicer pri projektih Meroslovje za digitalne merilne postaje v elektroenergetskem sistemu (Digital-IT) in Meroslovje za nastajajoče standarde EMC (EMC-STD).

The post Evropski raziskovalni projekti appeared first on SIQ.