Usposabljanje za vodje skladnosti po standardu EN 18031-1:2024

Vsebina

🔹 Uvod, obseg, pojmi in definicije, kratice

Osnovni pregled standarda EN 18031-1:2024 pojasni njegov obseg, ključne definicije in okrajšave. Standard določa varnostne zahteve za radijske naprave, povezane z internetom, z namenom zaščite omrežij in uporabniških podatkov. Razumevanje pojmov, kot so mehanizmi dostopa, avtentifikacija in šifriranje, je ključno za pravilno izvajanje varnostnih ukrepov. Prav tako so obravnavani pravni in regulativni vidiki, ki opredeljujejo uporabo tega standarda v EU.

🔹 Ocene in kriteriji vrednotenja

Ocena varnosti naprav temelji na določitvi kriterijev za oceno skladnosti s standardom. Ta del zajema metode vrednotenja, ki vključujejo analizo dostopa do varnostnih virov, zaščito podatkov in odpornost na kibernetske napade. Ocena se izvaja skozi konceptualno, funkcionalno in operativno analizo, pri čemer se upoštevajo zahteve za varnostne mehanizme, kot sta avtentifikacija in kriptografija. Ključni cilj je zagotoviti, da naprave izpolnjujejo potrebne varnostne standarde pred vstopom na trg.

🔹 Mehanizem nadzora dostopa – Access Control Mechanism (ACM)

Mehanizem nadzora dostopa (ACM) preprečuje nepooblaščen dostop do varnostnih virov in omrežnih funkcij naprave. Vključuje določanje pravil dostopa, avtentifikacijo uporabnikov ter uporabo različnih ravni dovoljenj. Izvajanje ACM zagotavlja, da lahko samo pooblaščeni uporabniki spreminjajo konfiguracijo naprave ali dostopajo do občutljivih podatkov. Prav tako standard določa metode vrednotenja učinkovitosti teh mehanizmov, pri čemer upošteva načelo najmanjših privilegijev in potrebo po poznavanju (‘need-to-know’).

🔹 Mehanizem avtentifikacije – Authentication Mechanism (AUM)

Mehanizem avtentifikacije (AUM) omogoča potrditev identitete uporabnika ali sistema, ki želi dostopati do varnostnih virov naprave. Standard predpisuje uporabo večfaktorske avtentifikacije, zaščito gesel ter metode za preprečevanje napadov, kot je dostop z grobo silo (brute-force). Poleg tega AUM vključuje varnostne politike za spreminjanje avtentifikacijskih podatkov ter določa pravila za samodejno obnovo ali preklic dostopa v primeru ogrožanja varnosti naprave.

🔹 Mehanizem varnega posodabljanja – Secure Update Mechanism (SUM)

Mehanizem varnega posodabljanja (SUM) zagotavlja, da se programske posodobitve naprave izvajajo na varen način, brez možnosti zlorabe s strani napadalcev. Standard določa zahteve za avtentifikacijo in preverjanje celovitosti posodobitev, vključno z digitalnimi podpisi in šifriranjem prenosa podatkov. Prav tako SUM predpisuje pravila za avtomatizirana posodabljanja in funkcionalnost povrnitve (rollback), da bi se zmanjšala varnostna tveganja v primeru neuspešnih nadgradenj sistema.

🔹 Mehanizem varne hrambe – Secure Storage Mechanism (SSM)

Mehanizem varne hrambe (SSM) se nanaša na zaščito občutljivih podatkov znotraj naprave, vključno s šifriranjem podatkov, nadzorom dostopa in zaščito pred nepooblaščenimi spremembami. Standard določa zahteve za zaščito kriptografskih ključev in občutljivih konfiguracijskih podatkov ter preprečuje napade, kot so dostop do nešifriranih informacij ali nepooblaščene spremembe nastavitev. Prav tako predpisuje način ocenjevanja varnosti implementiranih mehanizmov s testiranjem odpornosti na napade.

🔹 Mehanizem varne komunikacije – Secure Communication Mechanism (SCM)

Mehanizem varne komunikacije (SCM) zagotavlja celovitost in zaupnost prenosa podatkov med napravo in omrežjem. Standard zahteva uporabo kriptografskih protokolov, kot sta TLS in IPSec, za preprečevanje groženj, kot sta prestrezanje in manipulacija s podatki. SCM vključuje tudi zaščitne ukrepe pred ponovljenimi napadi (replay attack) ter zahteva avtentifikacijo vseh udeležencev v komunikaciji, s čimer se povečuje odpornost naprav na kibernetske grožnje.

🔹 Mehanizem odpornosti – Resilience Mechanism (RLM)

Mehanizem odpornosti (RLM) zagotavlja, da naprava lahko nadaljuje delovanje kljub varnostnim grožnjam, in sicer z izvajanjem strategij za hitro prepoznavanje in odpravljanje ranljivosti. Standard zahteva uporabo varnostnih tehnik za zaznavanje anomalij, izolacijo ogroženih komponent in samodejno obnovitev sistema po neuspelih napadih. Ta mehanizem je ključen za zagotavljanje neprekinjenega delovanja naprav v okoljih z visokim varnostnim tveganjem.

🔹 Mehanizem nadzora omrežja – Network Monitoring Mechanism (NMM)

Mehanizem nadzora omrežja (NMM) omogoča neprekinjeno spremljanje varnostnih dogodkov in omrežnega prometa za zaznavanje in preprečevanje kibernetskih napadov. Standard določa metode, kot so beleženje dnevnikov, analiza prometa in samodejni odziv na grožnje. Uporaba NMM pomaga organizacijam pri zgodnjem odkrivanju sumljivih dejavnosti, kar omogoča pravočasne intervencije in zmanjšuje tveganje za varnostno kompromitacijo sistema.

🔹 Mehanizem nadzora prometa – Traffic Control Mechanism (TCM) 

Mehanizem nadzora prometa (TCM) ureja način, kako naprave komunicirajo v omrežju, ter preprečuje zlonamerne dejavnosti, kot so napadi DDoS. Standard predpisuje metode filtriranja prometa, zaznavanja nepooblaščenih prenosov in izvajanja zaščitnih pravil za omrežne pakete. Ta mehanizem je ključen za ohranjanje stabilnosti omrežnih sistemov in zmanjšanje tveganja varnostnih incidentov, ki jih povzročajo napadi na omrežno infrastrukturo.

🔹 Mehanizem zaščite kriptografskih ključev – Confidential Cryptographic Keys (CCK)

Mehanizem zaščite kriptografskih ključev (CCK) zagotavlja varno shranjevanje in upravljanje ključev, da bi se preprečila njihova kompromitacija. Standard predpisuje uporabo varnih generatorjev ključev, zaščito pred statičnimi privzetimi vrednostmi in upravljanje življenjskega cikla ključev. Implementacija CCK je ključna za zagotavljanje zaupnosti podatkov in odpornosti naprav na napredne kriptografske napade.

🔹 Splošne varnostne zmogljivosti naprav – General Equipment Capabilities (GEC) 

Splošne varnostne zmogljivosti naprav (GEC) vključujejo zahteve za ažurnost programske in strojne opreme, minimizacijo izpostavljenih storitev ter zaščito vhodnih podatkov. Standard določa obvezno uporabo varnostnih ukrepov za preprečevanje izkoriščanja znanih ranljivosti ter zagotavljanje dolgoročne varnosti naprav z nenehnim izboljševanjem varnostnih mehanizmov.

🔹 Kriptografija – Cryptography (CRY)

Kriptografija (CRY) zajema smernice za izvajanje varnih šifrirnih algoritmov, upravljanje ključev in zaščito podatkov pred nepooblaščenim dostopom. Standard zahteva uporabo naprednih metod šifriranja, zaščito komunikacijskih kanalov in zagotavljanje odpornosti sistemov proti napadom, kot so kvantna dešifriranja in napadi z grobo silo (brute-force attacks).

🔹 Priloge A, B, C in ZA

Priloge A, B, C in ZA standarda EN 18031-1:2024 podajajo dodatne tehnične smernice in regulativne zahteve za izvajanje varnostnih ukrepov. Pokrivajo metode nadzora dostopa, avtentifikacije, šifriranja in nadzora omrežja ter analizo groženj in oceno tveganj. Prav tako določajo postopke testiranja varnostnih kontrol ter zagotavljajo skladnost z evropskimi regulativnimi okviri. Njihova uporaba omogoča dosledno izvajanje standarda in povečuje varnost radijskih naprav, povezanih z internetom, kar zmanjšuje tveganja kibernetskih groženj ter zagotavlja zanesljivost sistemov.

🔹 Zaključek

Zaključni del usposabljanja bo namenjen povzetku ključnih varnostnih zahtev in mehanizmov, določenih v standardu EN 18031-1:2024. Poudarek bo na integraciji varnostnih ukrepov skozi celoten življenjski cikel radijskih naprav, povezanih z internetom, od zasnove in razvoja do izvajanja in operativne uporabe. Poseben poudarek bo na pomenu izvajanja predpisanih varnostnih ukrepov za zaščito naprav, omrežij in podatkov pred kibernetskimi grožnjami.

Ob koncu usposabljanja bodo udeleženci opravljali pisni izpit, s katerim se bo preverjalo njihovo teoretično in praktično znanje.