Bo varna hrana v prihodnje le iluzija?

Kot potrošniki smo zelo občutljivi na vse informacije, vezane na hrano, in imamo ničelno toleranco do hrane, ki ni kakovostna ali varna, saj smo od nje odvisni.

Naša prepričanja in pričakovanja so precej ”tradicionalna”, saj smo navajeni na pristno in okusno, a v resnici je tudi prehrana sodobnega časa (v vseh svojih ekstremih estetike, hranljivosti, dostopnosti in potrošnje) danes posledica številnih razvojnih korakov ter vplivov. Izdelki že dolgo dosegajo naklonjenost, ko naslavljajo lokalno, sezonsko, okuse tradicionalnih receptur, dobrodelnost, po drugi strani pa smo s prekomerno potrošnjo in razvadami povzročili tudi enormne količine zavržene hrane in distribucijo sestavin preko celega sveta do našega krožnika.

”Po in v” tako težkem obdobju se prav vsi vključeni v prehransko verigo soočajo s številnimi izzivi. Poleg dogajanja na globalnem nivoju so tu še neštete konkretne tematike s področja trajnostnega razvoja (voda, energenti, odpadki, embalaža, stroški, investicije, dostopnost virov in informacij, nujnost povezovanja, kadri, obsežnost in kompleksnost nove zakonodaje,  zakonodaja v pripravi itd.). Napovedane spremembe sicer vključujejo tudi kakovost in varnost živil, vendar se njun poudarek nekoliko zgubi v poplavi vseh žarišč in nujnosti takojšnjega ukrepanja, pa čeprav gre za osnovno odgovornost vseh (posredno ali neposredno), vključenih v prehransko verigo. Ta odgovornost pa je vse prej kot samoumevna, saj je zelo težko obvladljiva. S tem pa postane trajnostnost lahko tudi vir novih tveganj.

V kmetijstvu na primer inovativnost zajema nove tehnološke postopke z namenom večje pridelave. Ti so usmerjeni v prihranek vode, pridelavo z uporabo manjše količine gnojil, morda dodatek mikronutrientov, in zagotavljajo, da bomo ”z manj pridelali več”. Ne razvijajo nujno ”novih” izdelkov, ampak spreminjajo obstoječe, pri čemer na nek način želijo zaobiti obstoječo zakonodajo, ki je še do nedavnega v EU bila zelo zaprta in temeljila na številnih previdnostnih ukrepih. Seveda ni nič narobe s tem, da želimo biti bolj skrbni, varčni in odgovorni do obilja, ki ga nudi narava. Narobe pa je to, da si jo lastimo. Ko npr. z genskimi tehnologijami posegamo v njeno ”bit” in jo spreminjamo pod naslovom ”nujnosti” ali izboljšanega okusa, ne da bi proučili morebitne kratko- ali dolgoročne posledice ter nova tveganja in porušeno ravnovesje, zelo resno tvegamo tudi obratni scenarij. Tu ne spoštujemo več raznovrstnosti in lepote narave. Tudi kakovosti in varnosti živil ne dajemo več absolutne prioritete, temveč sledimo trenutnim prepričanjem, dosegu naših informacij in znanja.

Kot vključeni v prehransko verigo zato delajmo na skrajno odgovoren način do potrošnika, tudi takrat, ko morda nimamo vseh odgovorov. Ne odstopajmo od naše integritete, zato bodimo poglobljeni pri analiziranju dejstev.

In kaj lahko storimo kot potrošniki? Poskrbimo, da bo naša prehrana izrazito raznolika in enostavna. Morebitna kontaminacija ima namreč za glavnino onesnaževal premo sorazmeren škodljiv vpliv na naše zdravje, čim večja je koncentracija kontaminanta in čim dlje ta kontaminant uživamo.

Želite izvedeti več o storitvah na področju živil? Preberite si tukaj.