Osciloskopi

Večina merilnih instrumentov prikazuje le RMS, maksimalno, minimalno, povprečno ali drugo vrednost izmerjene veličine znotraj določenega časovnega intervala. Po drugi strani razvoj pogosto zahteva opazovanje časovnih sprememb signalov in v teh primerih se običajno poslužujemo osciloskopov. Osciloskopi so bili v preteklosti večinoma analogni, danes večinoma digitalni, saj je digitalna elektronika postala cenovno dostopna, hkrati pa lahko digitalni osciloskopi nudijo številne dodatne in uporabne funkcije, kot so samodejno merjenje različnih parametrov, analiza signala, shranjevanje podatkov, primerjava signalov, itd.

Eden izmed glavnih parametrov pri osciloskopih je pasovna širina; osciloskopi z večjo pasovno širino omogočajo opazovanje signalov, ki imajo hitrejše čase vzpona/padca. Pasovna širina današnjih osciloskopov se začne nekje pri 1 MHz in lahko znatno preseže 10 GHz. Podobno kot voltmetri imajo tudi osciloskopi visoko vhodno impedanco, običajno 1 MΩ. Visoka vhodna impedanca po drugi strani ni najbolj primerna za meritve pri visokih frekvencah (100 MHz in več), zato imajo tovrstni osciloskopi praviloma na voljo tudi 50 Ω vhodno impedanco, nekateri sodobni osciloskopi pa tudi druge vhodne impedance, npr. 75 Ω.

Ostala merilna oprema, ki je povezana z osciloskopskimi meritvami:

• Osciloskopi se običajno kalibrirajo s kalibratorjem za osciloskope, ki generira specialne kalibracijske signale tako glede napetosti, kot tudi časa.
• Včasih želijo uporabniki opazovati različne signale, ki jih ni mogoče izmeriti le z uporabo osciloskopa; napetosti presegajo največjo vhodno napetost osciloskopa, signal je potrebno opazovati v diferencialnem načinu brez uporabe ozemljitve, parameter zanimanja je tok in ne napetost. V teh primerih se uporabljajo pasivne in aktivne napetostne sonde, visoko-napetostne sonde, diferencialne sonde in tokovne sonde.
• Uporabnike včasih bolj kot analogni zanimajo digitalni signali. Uporabniki želijo hkratno opazovanje večjega števila digitalnih izhodov (8, 16, 32, 64 in več) pri zelo visokih frekvencah. Po drugi strani natančni podatki o napetosti tu niso potrebni, ampak samo informacija, če ima izhodni signal logično 0 ali 1. Ti merilniki se imenujejo logični analizatorji.
• Včasih je potrebno pomerjen signal bolj temeljito analizirati z osebnim računalnikom. V tem primeru je najprimernejša uporaba vzorčevalnika (tj. analogno-digitalnega pretvornika). Vzorčevalnike v grobem delimo glede na frekvenco vzorčenja (pasovna širina) in število bitov (natančnost).

Na SIQ lahko izvedemo akreditirane kalibracije vseh zgoraj omenjenih instrumentov. Spodaj so navedeni tipični kalibracijski parametri.